Ključna beseda: Vili Vuk tema: Emica Antončič Vili Vuk

»Pred dvema letoma in pol sem naredila vse, da bi omogočila legalen prehod Dialogov k novemu izdajatelju, vendar se je kar hitro pokazala težava, da delujoče organizacije, ki bi bila sposobna prevzeti tak profesionalen program, kot so Dialogi postali v zadnjih treh desetletjih, v mestu Maribor preprosto ni.«

»Ko sem leta 1994 prevzela Dialoge, je polovico prispevala država, polovico občina. Postopoma je občinski delež padel na 25 odstotkov, subvencija Javne agencije za knjigo pa po pravilih ne sme presegati 70 odstotkov vrednosti celotnega programa, zato ni bilo več prostora za razvoj.«

»Če mesto revije ni pripravljeno sofinancirati v meri, ki omogoča dostojno preživetje, to pač pomeni, da je noče in je ne bo imelo. Ljubiteljsko revijo pa lahko ustvari kdor koli in kadar koli.«

»Predvsem v novejšem obdobju smo dokazovali, da smo v tako imenovanem javnem interesu, saj smo povečevali število naročnikov.«

»Preprosto zato, ker njihov sistematičen in poglobljen način dela ne more več stopiti v korak s strahotno hiperprodukcijo, ki daje ogromno površnih, hitrih, nedodelanih kulturnih produktov, ustvarjenih v brezobzirnem boju za javna sredstva.«

»Pred dvema letoma in pol sem naredila vse, da bi omogočila legalen prehod Dialogov k novemu izdajatelju, vendar se je kar hitro pokazala težava, da delujoče organizacije, ki bi bila sposobna prevzeti tak profesionalen program, kot so Dialogi postali v zadnjih treh desetletjih, v mestu Maribor preprosto ni.«

»Ko sem leta 1994 prevzela Dialoge, je polovico prispevala država, polovico občina. Postopoma je občinski delež padel na 25 odstotkov, subvencija Javne agencije za knjigo pa po pravilih ne sme presegati 70 odstotkov vrednosti celotnega programa, zato ni bilo več prostora za razvoj.«

»Če mesto revije ni pripravljeno sofinancirati v meri, ki omogoča dostojno preživetje, to pač pomeni, da je noče in je ne bo imelo. Ljubiteljsko revijo pa lahko ustvari kdor koli in kadar koli.«

»Predvsem v novejšem obdobju smo dokazovali, da smo v tako imenovanem javnem interesu, saj smo povečevali število naročnikov.«

»Preprosto zato, ker njihov sistematičen in poglobljen način dela ne more več stopiti v korak s strahotno hiperprodukcijo, ki daje ogromno površnih, hitrih, nedodelanih kulturnih produktov, ustvarjenih v brezobzirnem boju za javna sredstva.«